Kaj je skupinska psihoterapija?
Skupinska psihoterapija je oblika terapevtskega dela, v kateri se posamezniki srečujejo v manjši skupini pod vodstvom usposobljenega psihoterapevta. Je pogosto manj poznana kot individualna terapija, kljub temu pa ima številne posebnosti in prednosti, ki za mnoge ljudi predstavljajo zelo učinkovito in dragoceno obliko podpore.
Kako poteka skupinska psihoterapija?
Skupinska psihoterapija poteka v rednih srečanjih skupine, ki jo sestavlja običajno od 8 do 16 udeležencev ter en ali dva terapevta. Skupina se lahko oblikuje:
- kot odprta skupina (udeleženci se lahko sproti pridružujejo in odhajajo),
- kot zaprta skupina, ki ima določen začetek in konec ter stalno sestavo,
- kot skupina z določeno temo (odvisnost, odnosi, žalovanje ipd.),
- kot pogovorna skupina brez v naprej določene teme.
V ospredju skupinske psihoterapije je odnos med udeleženci, saj prav skozi interakcijo, deljenje izkušenj, odzive drugih in občutek pripadnosti nastaja prostor za spremembe, učenje in osebno rast.
Zelo pomembno pravilo srečanj je medsebojno spoštovanje ter omogočanje prostora vsem udeležencem, kolikor sami želijo, da podelijo svoje misli, občutke, izkušnje, dileme in izzive s katerimi se srečujejo, brez obsojanja in v sprejemajočem okolju. Ob tem terapevt drži varen prostor za izražanje in z različnimi tehnikami, metodami ali vajami spodbuja skupino in jo strokovno podpira pri odpiranju tem, čustvenem doživljanju in tudi telesnih odzivih posameznika.
Kakšne so prednosti skupinske psihoterapije?
Občutek, da nisi sam
Ena najmočnejših izkušenj v skupini je spoznanje, da tudi drugi doživljajo podobne stiske, dvome ali čustva. To zmanjšuje občutke osamljenosti, sramu in izolacije ter zbudi občutek sprejemanja in pripadnosti
Podpora in razumevanje ostalih udeležencev
Povratne informacije ne prihajajo le od terapevta, temveč tudi od drugih članov skupine, ki pogosto razumejo situacijo iz lastne izkušnje.
Učenje skozi odnose
Skupina je varen prostor, kjer lahko posameznik prepoznava svoje vzorce v odnosih, jih opazuje, preverja kako se nanje odzivajo ostali ter jih postopoma spreminja.
Testiranje oz. “vadbeni poligon” za izkušnje v vsakdanjih situacijah
Ko se v skupini vzpostavi varen prostor in zaupanje med udeleženci, je to lahko idealen prostor za preizkušanje novih metod, odzivov in vedenja v različnih situacijah ali ob različnih osebah izven skupine.
Različni pogledi
Vsak udeleženec prinaša svoj pogled, kar bogati razumevanje sebe in sveta ter odpira nove možnosti razmišljanja in odzivanja. Spodbuja tudi sprjemanje raznolikosti čutenja, doživljanja in telesnega odzivanja ter normalizira drugačnost posameznika.
Dostopnost
Skupinska psihoterapija je pogosto cenovno dostopnejša od individualne terapije, hkrati pa še vedno strokovno vodena in v mnogih pogledih primerljiva z individualno terapijo.
Katere so lahko slabosti ali izzivi?
Manj individualnega časa
Ker je pozornost razdeljena med več udeležencev, posameznik nima vedno enake količine časa kot v individualni terapiji.
Pripravljenost na deljenje osebnih tem
Nekaterim ljudem je na začetku težko govoriti o osebnih temah pred drugimi. Občutki nelagodja in sramu so običajni, a se z zaupanjem v skupino največkrat zmanjšajo.
Skupinska dinamika
Različne osebnosti in načini izražanja lahko včasih sprožijo napetosti, kar pa je hkrati tudi del terapevtskega procesa in osebne rasti. Strokovnost psihoterapevta te situacije varno pelje skozi process in skupaj z udeleženci razišče prednosti in slabosti tovrstnega doživljanja.
Skozi celotno trajanje srečanj, usposobljen psihoterapevt skrbi za varen prostor, meje in spoštljivo komunikacijo v skupini. Spremlja celoten proces in z različnimi intervencami drži posamezno srečanje znotraj etičnega kodeksa psihoterapevtov.
Kaj udeleženci pridobijo na skupinskih srečanjih?
- boljši stik sami s seboj,
- zavedanje lastnih misli, občutkov in telesnih odzivov,
- večje razumevanju sebe in drugih,
- boljše prepoznavanje in uveljavljanje lastnih meja in spoštovanje meja drugih,
- izboljšanje odnosnih veščin,
- boljšo čustveno regulacijo,
- večji občutek sprejetosti in pripadnosti,
- več notranjega miru in samozaupanja.
Skupinska psihoterapija ni le prostor za govorjenje o težavah, temveč tudi za deljenje lepih izkušenj. Je prostor za učenje, izkušanje novih načinov biti v odnosu in postopno uvajanje sprememb v vsakdanje življenje.
Za koga je skupinska psihoterapija primerna?
Primerna je za ljudi, ki:
- se soočajo z anksioznostjo, depresijo, stresom ali izgorelostjo,
- želijo izboljšati odnose in komunikacijo,
- iščejo podporo in občutek povezanosti,
- želijo osebno rasti v varnem in strukturiranem okolju.
Za nekatere je idealna kot samostojna oblika pomoči, za druge pa kot dopolnilo individualni terapiji.
Avtor članka: Mateja Švetak, certificirana psihodinamska psihoterapevtka
