Anksioznost je neprijetno stanje, ko smo vznemirjeni, napeti in se počutimo ogrožene ali nas je strah brez pravega zunanjega razloga. Povezana je lahko z oceno, da ne zmoremo obvladati trenutnih življenjskih težav, kar občutimo kot tesnost v prsnem košu, kot pritisk ali da težje dihamo.
Simptomi anksioznosti
so stalna zaskrbljenost, razdraženost, ki ju lahko spremlja utrujenost in slabša koncentracija. Težave se lahko kažejo tudi v nespečnosti.
Razlika med anksioznostjo in strahom je v tem, da je strah vezan na konkretno nevarnost in traja krajši čas, medtem ko je anksioznost dolgotrajnejša, kompleksnejša in razpršena. Povezujemo jo s pričakovanjem negativnih izidov v prihodnosti. Strah in anksioznost vključujeta reakcijo boja ali bega, s tem da anksioznost istočasno tudi zavira omenjeni proces.
Evolucijski aspekt anksioznosti
je koristnost, saj nas skuša ohraniti zbrane in osredotočene, pripravljene v slučajih, ko bi zunanje situacije od nas zahtevale odziv. Vsled temu je pomembno zavedanje, da določena stopnja anksioznosti obstaja pri vsakem posamezniku in da narašča kot vloga, ki ima svoj namen kadar se znajdemo nevarnosti. V tem pogledu ima motivacijsko funkcijo, da se skušamo situaciji čim bolje prilagoditi. Anksioznosti ni mogoče popolnoma odpraviti, lahko se jo pa naučimo obvladovati.
Anksioznost, kot pogost pojav duševne stiske v sodobnem svetu, je za nas lahko neke vrste znak ali sporočilo, ki nam ga dajeta telesna občutja in psihično počutje, da se z nami nekaj dogaja. Določene znake našega telesa in psihe lahko do precejšnje mere zanemarjamo, vendar ko se nabere določenih dražljajev preveč in si tega ne moremo več tajiti je to priložnost, da začnemo iskati rešitve.
Medijske platforme, multitasking in anksioznost
Problematična in nekontrolirana uporaba najnovejših aplikacij in družbenih omrežjih, ki najbolj čustveno angažira uporabnike predstavlja za mlade večjo verjetnost za pojav težav v duševnem zdravju. Občutek je kratkoročno ravno nasproten, vendar dolgoročno povečuje občutke osamljenosti in vzbuja občutke anksioznosti (FOMO). Najbolj ogroženi so tisti z nižjim socialnoekonomskim statusom. Socialno anksioznost in depresijo vzbujajo tudi načini uporabe medijo in sicer večopravilnost med njimi. Slednje znatno prispeva k povečanju disfunkcij v duševnih in družbenih odnosih.
Vpliv misli na počutje
Za znaki anksioznosti se lahko skrivajo različne zaznave, doživljanja, čustva in misli. Miselna odstopanja med zunanjim dražljajem in našo oceno zunanjega dražljaja so lahko vzrok za nastanek anksioznosti. Podobno velja za našo notranjosti, kjer se lahko vrtimo v začaranem krogu misli, ki se tvorijo ob notranjih doživljanjih in pomeni, ki jim jih pripisujemo.
Čustva izza tesnobe
Za čustvi tesnobe se sicer lahko skrivajo tudi druga čustva, ki bi se jim sicer najraje izognili ali pa si jih najraje sploh ne bi priznali kaj šele, da bi jih začutili. Vendar naša podzavest vse to hrani in nas ne pušča v zadovoljivem miru vse dokler nečesa ne spremenimo ali vsaj dokler si tega pobližje ne ogledamo.
Sproščanje in prosti čas
Področja, kjer lahko čustva najpogosteje sproščamo, so najrazličnejša, od funkcionalnih, kot so interesne dejavnosti, rekreacija, šport, delo in odnosi, vse do disfunkcionalnih področij kot so najrazličnejše kemične in nekemične zasvojenosti, med katere sodijo tudi digitalni mediji.
Učinkovite tehnike sproščanja in uravnavanja notranjih napetosti so progresivna mišična relaksacija, tako imenovani body scan ali skeniranje telesa s pozornostjo, meditacija in vaje čuječnosti. V ta sklop lahko štejemo tudi vodenje dnevnika splošnega počutja.
Branje in pisanje. Knjige za samopomoč imajo na bralca boljši učinek na zmanjšanje anksioznosti kot na posameznika, ki ne pride v stik s takimi knjigami. To je primerno zlasti za posameznike, ki bi težje zaprosili za pomoč ali imajo predsodke ali strah pred stigmatizacijo. Tudi izražanje svojih čustev in občutij skozi ročno pisanje je učinkovit način za samoregulacijo kot tudi avtorefleksijo. Proces je ravno prav počasen, a še vedno dovolj hiter, da lahko zberemo misli ob tem, ko jih hkrati zapisujemo. In v procesu eno vzpodbuja drugo. izražanje skozi besede lahko deluje zelo blagodejno in sproščujoče.
Sprostitvene tehnike z najboljšimi rezultati. Znanstveniki (Manzoni et al., 2008) so ugotovili, da med sprostitvenimi tehnikami dosegajo najboljše rezultate progresivna mišična relaksacija, avtogeni trening in meditacija. Prva med naštetimi je dosegala visoko učinkovitost pri odpravi simptomov stresa, anksioznosti in depresije. Vsekakor priporočamo, da posameznik najde sebi primerno vajo. To pomeni vajo, ki mu najbolj ustreza in bi mu jo tudi najbolj pasalo izvajati, saj se v praksi izkažejo za najboljše vaje tiste, ki jih izvajamo daljše obdobje.
Preventivni ukrepi
Skrb za dobro počutje in dobro duševno zdravje je dobro imeti v mislih tudi takrat, ko je vse v redu. Preventivni ukrepi nam lahko dolgoročno prihranijo marsikatero nevšečnost, ki bi nas sicer lahko doletela. Med slednje sodi zdrav prehrana, pomenljivi medosebni odnosi in telesna vadba v kateri uživamo.
Avtor članka: Jaka Kovačič, mag. psihosoc. svet., specializant psihodinamske psihoterapije
